Lep deževni pozdrav!
Danes sem se v Ljubljani vedla kot pravi turist in obiskala ljubljanski grad. Pet drugih punc, tujih študentk iz Nemčije, Češke in Poljske, sem pričakala pod našim Prešernom okoli 2h popoldne. Ravno takrat se je naše vreme odločilo, da nas bo razveselilo s še nekaj dežja. Ob 2.15 smo bile že zbrane na mestu in se odpravile čez tržnico proti "novi" vzpenjači na grad. Vožnja je bila tako zame kot za njih nekaj novega, saj se ponavadi na grad odpravim kar peš ;) Sama vožnja stane € 1.50 za obe smeri (to je študentska cena) - meni se ta cena zdi malo pretirana, ampak nekje pa le morajo pridobiti nazaj za gradnjo porabljen denar. Ob 3h nas je na zgornji postaji vzpenjače že čakal vodič Peter, ki ni imel več kot 25 let, zato nas je vse tu in tam nasmejal s svojimi vmesnimi komentarji. Najprej smo si ogledali zunanji del gradu in peterokotni stolp, ki stoji levo od današnjega vhoda. Skozi ta stolp so skozi zgodovino tudi prihajali na grad (na sliki je vidna velika odprtina na sredini stolpa, skozi katero so včasih na grad vstopali konjeniki, levo od te pa je še manjša odprtina za ljudi - včasih so bili ljudje kar drobni :). Pod stolpom pa je viden del kamnitega zidu, na katerega so včasih spustili dvižni most!
Za tem smo si ogledali rimski vodnjak, ki stoji malo nižje od glavnega vhoda na grad. Vodnjak je bil po mojem mnenju najbolj zanimiv del ogleda. Globok je nekaj čez 60m, včasih pa je segal kar 120m globoko. Nekaj stoletij kasneje so poleg vodnjaka sestavili leseno konstrukcijo, ki je pripomogla za dvigovanje vrčev vode iz vodnjaka in izgleda kot veliko večja verzija kolesa za hrčke, katerega so takrat poganjali zaporniki na gradu. Vodič nam je povedal, da je en obrat kolesa, ki meri približno tri metre v premer, dvignil vedro vode za en meter. Tako si lahko predstavljamo koliko sta morala prehoditi zapornika (dva sta gonila to leseno napravo), da sta iz dna vodnjaka dvignila eno samo vedro.
Vodnjak je že od tistih daljnjih časov povezan s tunelom pod gradom, danes pa se ta povezava lahko tudi "voha", saj se v neposredni bližini lahko zavoha izpušne pline spodaj drvečih avtomobilov. Danes sta skozi ta vodnjak do gradu napeljana tudi elektrika in internet.
Vodič nam je nato pokazal kapelo Sv. Jurija, ki je Ljubljano rešil pred zlobnim zmajem. Povedal nam je tudi zgodbo o tem, ki se glasi takole: takratni kralj je obljubil svojo hčerko, devico, tistemu, ki bo lahko premagal ljubljanskega zmaja. Veliko mladeničev je poskusilo, a le Juriju je na koncu uspelo. Vseeno pa se je hčerki odrekel, saj je bil domnevno tak dobrosrčnik, da za svoja dejanja ni hotel nobenega plačila. Naš vodič je nato še dodal svoje mnenje: kraljeva hčerka je bila ali zelo grda ali pa je bil gospod Jurij gej :)
Med drugim smo si ogledali grajske zapore, ki danes izgledajo le kot velika luknja v tleh. Takrat so bili zaporniki za noge in roke priklenjeni ob zid, nad njimi pa ni bilo prav nobene strehe, le železne rešetke. Tako so svojo kazen preživljali na ledeno mrzlem snegu, dežju ali pa na veliki vročini. Eden izmed bolj znanih zapornikov je bil Erazem Predjamski, ki je bil nekakšen slovenski Robin Hood, le da je ta svoj plen zadržal ponavadi zase :) Iz grajskega zapora je po parih dneh ušel tako, da je podkupil paznika. Sam pobeg pa se je kmalu končal, ko so ga graščaki pričakali na njegovem Predjamskem Gradu in ga ustrelili medtem, ko je bil na stranišču. Slab konec za našega Robin Hooda. Kljub temu pa so njemu posvetili del gradu, ki se sedaj imenuje Erazmov Stolp.
Za konec smo si ogledali še stolp in razgled z njega (zaradi dežja in oblakov nismo videli vsega kar bi lahko) ter virtualni muzej, ki nas je skozi 3D projekcijo popeljal skozi zgodovino Ljubljane.
Če ne bi izleta organizirala za moje Erasmuse, se najbrž sama ne bi nikoli odločila za tale ogled, ampak sem vseeno vesela, da sem se kljub dežju povzpela na grad! Naslednjič grem pa peš! :D
Pozdravček!
PS: Dušan, tale objava je pa samo zate (slovnično pravilna), he he!
